Na robu Nove Gorice, skrita v zelenju zaprtega botaničnega vrta, že vrsto let propada čudovita vila z minaretom. Film opazuje skrivnostno arhitekturo, ki je na začetku 20. stoletja v goriško krajino vnesla duh orienta. Zase jo je zasnoval goričan Anton Lasciac (1856 – 1946), da bi v njej po vrnitvi iz Egipta preživel mirno starost. V enem tedaj najbogatejših središč je namreč večino življenja delal kot kraljev arhitekt in tam ustvaril obsežen opus palač, ki jih krasi eleganten spoj vzhoda z zahodom. Dvajseto stoletje je žal prekinilo njegove sanje. Arhitekt, pa tudi pesnik in glasbenik, se je na stara leta vrnil v Egipt in tam umrl. Tako kot njegova vila je v domačem okolju ostal pozabljen. Kdo danes naseljuje razvaline njegovih sanj?

PODATKI O FILMU
Srednjemetražni dokumentarni film
Dolžina: 40 min
Film je v slovenskem, italijanskem in furlanskem jeziku.
Podnapisi v slovenščini.

Kratek pogovor z avtorji bo po projekciji moderirala Anja Medved.

O AVTORJU
Fabris Šulin

Rojen 1992, iz Nove Gorice. Dela kot direktor fotografije in režiser. To je njegov tretji film na tematiko, ki se tiče goriškega prostora. Njegov drugi film v tem sklopu, Igral sem se z betonom, je letos prejel nagrado ZFS za najboljšo fotografijo za dokumentarni film, bil nominiran za najboljši dokumentarni film na festivalu Stockholm Independent Film Festival, ter obiskal številne festivale v Sloveniji in Evropi.

Filmografija:
– Fak Ju (2014)
– Indigo (2015)
– Garaža (2017)
– Sovražim sonce (2019)
– Igral sem se z betonom (2020)

Projekt je nastal ob podpori Mestne občine Nova Gorica.