Projekt ,ločene vrednosti raziskuje simulacijski potencial podatkovnih procesov, ki predstavljajo ključni element sodobnih kulturno-tehnoloških formacij. Premierno je bil predstavljen v osmo/zi, javnem prostoru razvojnih umetnosti in kultur 21. stoletja za 22. stoletje v Ljubljani maja 2022.

,ločene vrednosti naravne in družbene pojave v obliki digitalnih podatkovnih nizov s serijo prenosov med analognim in digitalnim ter signalnim in podatkovnim uporabijo za materializacijo podatkovnih modelov. Razstavljeni modeli digitalne podatke obravnavajo ne zgolj kot diskretna dejstva, ampak kot odprte dinamične materialne oblike.

Razstavni prostor zasedajo fosforescentni objekti in analogna projekcija elektronskega žarka z osciloskopskega zaslona. Projicirana krivulja je proizvedena s pomočjo posebej razvitega analogno-digitalnega orodja za signalno procesiranje, ki digitalne podatke iz simbolnega (CSV-) zapisa pretvarja v električno napetost. Takšna oblika omogoča analogno procesiranje signala in se v svoji pojavnosti približuje zveznosti, šumom in neponovljivosti fizičnih pojavov.

Na podlagi videoposnetkov tovrstnih osciloskopskih krivulj so bili v okolju za videogrametrijo, podprtem z AI, oblikovani 3D-modeli. Programsko okolje je linije samosvoje zaznalo kot tridimenzionalne objekte in v procesu ustvarilo globino, kjer je drugače ni. Ta transformacija ne temelji na perspektivičnem režimu vizualnosti, kot ga ponazarja camera obscura, temveč sloni na paralelnem razvoju, ki je dajal prednost vlogi podatkov in pomnožil in virtualiziral gledišče ter vodil do računalniškega modeliranja in grafike.

Podatkovni modeli so materializirani kot 3D tiskani objekti, ki ob sprejemanju in oddajanju svetlobe v svoji pojavnosti nihajo med virtualnim in fizičnim. Namesto pomenske ali funkcionalne vrednosti podatkovnih modelov ,ločene vrednosti v ospredje postavljajo njihovo plastičnost in formativno moč, obenem pa modelirajo tudi potencialnosti analogno-digitalnih tehničnih prepletov, ki jih podatki in impulzi prečijo v procesu.

Več o projektu na Ljudmilini spletni strani.

Staš Vrenko je v okviru projekta razvil specializirano samostojno orodje, ki omogoča vzpostavljanje različnih analognih in digitalnih vmesniških strategij za procesiranje prosto dostopnih podatkov iz internetnih podatkovnih baz, namenjeno predvsem obravnavi časovnih pojavov. Orodje bo na voljo tudi drugim umetnicam in umetnikom za uporabo podatkov za sonifikacijo, osciloskopsko grafiko in voltažno krmiljenje elektronskih naprav. Prva praktična predstavitev orodja je bila junija 2021 v osmo/zi (Slovenska 54, Ljubljana).

Staš Vrenko je umetnik, glasbenik in oblikovalec elektronskih instrumentov. Magistriral je na od-delku za kiparstvo na ALUO v Ljubljani in za magistrsko delo prejel študentsko Prešernovo nagrado. Njegova umetniška praksa združuje različna polja umetnosti, s poudarkom na raziskovanju zvoka, elektronskih medijev in tehnologij, kineticizma, naprednih izdelovalnih tehnologij in performativno-sti. V zadnjih letih se je predstavil z več samostojnimi projekti: Izdelave (P74, 2020), Plošča (Kino Šiška, 2019), Zanke v prenosu (osmo/za, 2018), Tehnike posvojitve (P74, 2017) in Veznik (MoTA, 2016). Razstavljal je tudi v okviru festivalov Agora Creative (Grenoble, 2019), Pixxelmusic (2019), MFRU_25 (2019), Kiblix (2017), Svetlobna Gverila (2015 in 2016), in skupinskih razstav: Galerija Vžigalica (2012), Galerija Škuc (2013), v sklopu projekta Liminale na U3| 7. Trienale sodobnih umetnosti v Sloveniji (2013), in drugje.

Avtor: Staš Vrenko

Kuriranje in organizacija: Maja Burja

Razvoj orodja: Staš Vrenko (koncept, programiranje), Gregor Krpič (izdelava vezja)

Tehnična pomoč pri izdelavi orodja: Luka Frelih

Tehnična podpora: RogLab, osmo/za

Zahvala: Tomo Per

Produkcija: Društvo Ljudmila, laboratorij za znanost in umetnost (pod okriljem platforme konS).