Razvoj sodobne vesoljske tehnologije je odvisen od našega razumevanja tako medzvezdnega prostora kot tudi življenja na Zemlji. Navdihnjena z najnovejšimi napori astrobiologije in prototipi teraformiranja planetov, ki naj bi jih ljudje naselili v prihodnosti, je umetnica razvila stroj za avtomatizirano plemenitenje marsovskega regolita. Regolit je mešanica oksidov, umetno sestavljena na podlagi Marsove talne analize roverja Curiosity, v katerega se sadi modelni organizem soje (Glycine max), ki ga umetnica zaliva z mešanico organskih snovi, ki izpadajo s človeškega telesa. Te organske in mineralne snovi v regolitu, ki potuje na tekočem traku, zlagoma razpadajo in s tem omogočajo nastanek zemljine, primerne za življenje mikroorganizmov in rastlin. Teraformiranje spremlja dnevnik, v katerem so vse donacije organskih hranil in informacije, kot so čas, temperatura in vlaga, skrbno zabeležene. S pomočjo dnevnika se tako sledi podatkom o mikroatmosferi, na podlagi katerih se meri dodane količine organskih snovi, potrebnih za preoblikovanje anorganskega regolita v rodovitno prst. Ob zavedanju dolgotrajnosti procesa tega preoblikovanja smo soočeni z izkušnjo globokega časa, potrebnega za popravilo nečesa, kar je običajno nepredstavljivo.
Projekt 'TerraPort' je poskus kritičnega premisleka o izzivih antropocena, v katerem se soočamo s škodljivim delovanjem človeka na planetu Zemlja. Projekt je eden od mogočih scenarijev radikalne skrbi za druge - nečloveške agente - in klic k aktivnemu odzivanju na pereče ekološke izzive. Gre za prvega v avtoričinem nizu projektov, spodbujenih z izkušanjem krhkosti planeta v globoki ekološki krizi, v katerem umetnica z vsem svojim ženskim telesom doprinaša k projektom rodovitnosti bodočih medplanetarnih civilizacij.
Izvedba konstrukcije: Jože Zajc | Programiranje in 3D modeliranje: Jakob Grčman | Obdelava stekla: Zvonko Drobnič | Strokovno svetovanje: Kristijan Tkalec | Oblikovanje svetlobe in tehnična podpora: Jure Sajovic | Zahvale: Robert Černelč, Sašo Sedlaček (Akademija za likovno umetnost in oblikovanje / UL), dr. Marko Flajšman (Biotehniška fakulteta – Oddelek za agronomijo / UL), Exolith Lab / University of Central Florida | Foto: Matjaž Rušt
Projekt je nastal v produkciji Zavoda Kersnikova / Galerije Kapelica s podporo Ministrstva za kulturo RS in Mestne občina Ljubljana – Oddelka za kulturo.
Razstava v Xcentru je del projekta konS – Platforme za sodobno raziskovalno umetnost, ki je bil izbran na javnem razpisu za izbor operacij "Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture". Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.